NA POT BREZ STRESA

NA POT BREZ STRESA

Kako se po navadi počutimo, preden se prične nas zaslužen oddih, pa naj gre za dolgo potovanje ali le poležavanje na najbližji plaži? Večinoma ga komaj čakamo, medtem ko se dnevi zdijo vse daljši. Raziskujemo možne dejavnosti v okolici pričakovane destinacije in že si predstavljamo, kako bomo sproščeni s pijačo v roki zrli v valove.

Druga plat medalje

Takšna pričakovanja pa velikokrat prinašajo še drugo plat medalje. Zadnja dva tedna želimo v službi postoriti popolnoma vse potrebno, da nas ob prihodu nazaj ne bo čakalo ogromno dela. Napenjamo vse sile, saj bo »kmalu itak prišel oddih«. Ne dovolimo si počitka, prav tako pa si ga nismo dovolili že zadnja dva meseca. Po delu si nakopljemo ogromno obveznosti, saj bo »kmalu itak oddih«. Namesto, da bi se zleknili na kavč, poskrbimo še za naporno rekreacijo, saj bo »kmalu itak oddih« in bomo lahko poležavali.  

In kaj se zgodi potem? Dan pred »kmalu-itak-oddihom« zbolimo. Telo se na napore in premalo počitka odzove po svoje in kar ne moremo verjeti, da se nam je to zgodilo -  da smo zboleli tik pred dopustom, da ne bomo tako brezskrbno poležavali na plaži, da nismo vzdržali le še dva dni.

Druga možnost, s katero se ljudje velikokrat spopadamo, ni ta, da zbolimo (in morda niti ne poskušamo na delovnem mestu pred oddihom pustiti vseh svojih resursov), temveč, da se na počitnice ne pripravljamo, dokler nas k temu ne prisilita zadnja dva dneva. Takrat je potrebno poskrbeti za dom, pripraviti vsa oblačila, preveriti gume na avtu, spakirati vse za otroke, pustiti mačko pri babici, kupiti revije, /…/, medtem ko se zadnji spomnimo, da nam je potekel rok za vrnitev knjig v knjižnici ter da nam je potekla kartica zdravstvenega zavarovanja v tujini. Na dopust se odpravimo s polno glavo vsega, medtem se v avtu trikrat spremo s partnerjem, saj smo spali le pet ur (seveda smo zadnje stvari pakirali ob enajstih zvečer).

Ob vsem tem se lahko vprašamo, ali si tega resnično želimo. Si želimo, da s svojim ravnanjem slabo vplivamo na svoje telesno in duševno zdravje? Si želimo, da se na novi destinaciji nastanimo s slabo voljo ter da brez energije prvič odidemo na plažo? Verjetno ne.

Kako do resničnega oddiha?

Že sproti, v vseh delovnih mesecih, se lahko vedno opomnimo, da moramo poskrbeti zase. Dopust na prelepi plaži je lahko neke vrste nagrada, a naj bo nadgradnja sprotnega odnosa do sebe in drugih. Čez vse mesece si lahko vzamemo čas zase, saj je vse odvisno od prioritet. Čas, ko ne delamo nič. Tisto uro čez teden, ko se zleknemo in beremo najljubšo knjigo, poslušamo glasbo ali pa preprosto – spimo. Če bomo kdaj sami s seboj, bomo kasneje bolje pripravljeni sodelovati z drugimi. Če se ne prisilimo v izjemno naporen delovnik pred dopustom, si bomo na oddihu dejansko lahko napolnili baterije vsaj na 80, namesto na 40%. Razporedimo si delo, delajmo efektivno, a dovolimo si odmore. Naj bo teden pred dopustom na delovnem mestu približno enak ostalim.


 

Tudi priprave na dopust, ki so lahko, kot opisano, zelo stresne, si je bolje razporediti na več dni. Če nas moti pakirati zadnji dan, ko je potrebno urediti še več stvari, spakirajmo dan prej – zakaj pa ne? Že v ponedeljek naredimo seznam, kaj je potrebno storiti do sobote, ko bomo zgodaj zjutraj krenili na pot. Tako bomo lahko počitnice pričeli s prijetnim pričakovanjem, nasmeškom na obrazu in brez stresa. Tako se bomo dejansko lahko veselili prvega obiska plaže.

Naj bo dopust torej resničen oddih, ne pa čas, h kateremu stremimo kot k rešilni bilki, nato pa ga na koncu z lastnim delovanjem spremenimo v nekaj, kar nam prinaša nekajdnevni stres. Naj bo oddih res oddih.